»Pasli smo noč, kakor da je jata nemirnih deklet v letih, ko so željne moškega.«

»Ta dogodek je odlično organiziran. Kolko ljudi spremlja in gleda to. Upajmo, da bo tako tudi v Stožicah.«

»V sredo je bila tu, v Ameriki, kristalna noč.«

»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»Kot da živimo v znanstvenofantastičnem romanu«

»To je neko posebno srečanje v Sloveniji, mislim, da je edino tovrstno, ki je preživelo.«

»Naša dolžnost je, da to ohranimo v mislih.«

»V prometu je pomembno biti viden in previden. Viden zato, da opozoriš nase, da so drugi pozorni nate v prometu, previden pa zato, ker vedno in povsod lahko za svojo varnost največ narediš sam.«

»V Celju je stanje tako, da je veliko dogodkov prikritih.«

»Razumljivo je, da se naša javnost zanima za vsako malenkost, ki utegne biti v zvezi z včerajšnjo katastrofo. Tako se je včeraj po Ljubljani raznesla med drugimi tudi vest, da so pilota Jarošenka v poznih nočnih urah videli v baru kavarne `Nebotičnik´.«