»Pasli smo noč, kakor da je jata nemirnih deklet v letih, ko so željne moškega.«

»Ta dogodek je odlično organiziran. Kolko ljudi spremlja in gleda to. Upajmo, da bo tako tudi v Stožicah.«

»V sredo je bila tu, v Ameriki, kristalna noč.«

»Je padec v praznino, sekunda popolne negotovosti, je trenutek, ko narediš korak, da bi stopil na oder. To je stanje zamaknjenosti, ki nam omogoča imaginarno potovanje v času. Tja, od koder lahko zavestno dostopamo do podrobnih fragmentov lastnih izkušenj, ki jih naša preteklost pogosto ljubosumno varuje v nezavednem, da bi našli ravnovesje, v katerem lahko v svoji krhkosti domnevamo, da je to, kar nam je v določenem obdobju pomenilo neuspeh, neodtujljivi del naše sedanjosti. Morda nas prav ta trenutek najbolj približa temu, k čemur smo vedno stremeli.«

»Kot da živimo v znanstvenofantastičnem romanu«

»To je neko posebno srečanje v Sloveniji, mislim, da je edino tovrstno, ki je preživelo.«

»Naša dolžnost je, da to ohranimo v mislih.«

»V prometu je pomembno biti viden in previden. Viden zato, da opozoriš nase, da so drugi pozorni nate v prometu, previden pa zato, ker vedno in povsod lahko za svojo varnost največ narediš sam.«

»V Celju je stanje tako, da je veliko dogodkov prikritih.«

»Ko mi je rekel, da sem v enem komadu omenil fran.si in da bi me rad povabil, da pridem nastopat, je bilo to zame tako … V življenju si nisem predstavljal, da bom kdaj s tem komadom nastopal na takem dogodku, da ga bo slišalo toliko ljudi. Ko sem pisal ta komad, to res ni bil moj namen, ampak sem res zelo ponosen in vesel.«